APDEJT.si

Kamala Harris je sporočila, da se ne bo potegovala za položaj guvernerke Kalifornije leta 2026, čeprav to zvezno državo še vedno šteje za svoj dom. Njena odločitev odpira vprašanja o prihodnosti demokratske stranke v Kaliforniji in o morebitnih kandidatih za guvernerski položaj, saj je Harrisova s to potezo pustila odprta vrata za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Njen fokus ostaja na nacionalni politiki, medtem ko se demokrati v Kaliforniji že ozirajo po novih obrazih za prihodnje volitve.

Šest radikalnih poslancev, znanih kot 'radikalci z lasuljami' ali Liga del Interior, se je pridružilo interbloku vladajoče stranke La Libertad Avanza (LLA) v argentinskem parlamentu. Ta poteza, potrjena po srečanju s predsednikom spodnjega doma Martínom Menemom, je ključna za zagotovitev potrebnega števila glasov za blindiranje predsedniških vetov, vključno z vetom predsednika Javierja Mileija na zvišanje pokojnin in nujno pomoč za invalide. Menem si prizadeva pridobiti eno tretjino glasov, potrebnih za ohranitev vetov.

Axel Kicillof in Sergio Massa sta se srečala z župani prve volilne sekcije v San Fernandu, da bi uskladila strategijo in zmanjšala podporo Javierju Mileiju. Cilj srečanja je bil poenotiti sporočila kampanje, določiti glavne diskurzne točke in obljubiti intenzivno predvolilno kampanjo 'od vrat do vrat' v Argentini.

Argentinska politična scena je zaznamovana z načrti kirchnerizma za razširitev vrhovnega sodišča z devet na več članov, pri čemer zahtevajo polovico novih imenovanj. Ta načrt je za LA NACION potrdil senator José Mayans, vodja kirchneristične frakcije, ki je v neposrednem stiku z nekdanjo predsednico. Hkrati je Carlos Bianco, blizu Kicillofu, potrdil, da so bile predlagane kandidature 'govorene' in da ni notranjih sporov znotraj peronizma, kar kaže na enotnost stranke glede sestavljene liste.

V Argentini se slabšajo možnosti za dogovor med vlado in stranko PRO glede volitev v mestu, saj La Libertad Avanza ne zagotavlja dovolj prostora za skupno tekmovanje v zakonodajnih volitvah. Kljub temu se pričakuje libertarni triumf z Bullrichovo na čelu liste. Hkrati pa so se radikalni poslanci, ki so se odcepili od formalne UCR, uradno povezali z La Libertad Avanza, kar je prek družbenih omrežij sporočil Pablo Cervi, ki si prizadeva za senatorski sedež.

Medtem ko Javier Milei, predsednik Argentine, pričakuje zaprtje državnih list, se v argentinskem peronizmu pojavljajo notranji spori. Juan Grabois je ostro kritiziral nekdanjega ministra Sergia Masso, ga označil za 'lažnivca, blodnjaka in nekoristnega' ter nasprotoval njegovi morebitni uvrstitvi na listo peronizma za nacionalne volitve. Sebastián Galmarini, Massov svak in funkcionar v provinci Buenos Aires, je branil Masso in namignil, da bi Grabois morda imel dogovor z Mileijem. Galmarini je Graboisu tudi spomnil na Massovo lahko zmago na predvolitvah PASO 2023. Medtem se bo kampanja La Libertad Avanza v provinci Buenos Aires začela 8. avgusta brez Mileijeve prisotnosti, ki naj bi se pridružil šele po formalizaciji kandidature Joséja Luisa Esperta. V svoji vlogi stratega bi se lahko vrnil tudi svetovalec predsednika.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump in predsednik Argentine Javier Milei sta napovedala načrte za odpravo vizumskih omejitev za argentinske državljane, ki potujejo v Združene države Amerike. Ta poteza je razumljena kot spodbuda za desničarskega zaveznika Mileija in predstavlja korak k lažjemu vstopu argentinskih turistov v ZDA.

Peter Lamelas, kandidat za ameriškega veleposlanika v Argentini, se je znašel pod plazom kritik zaradi svojih izjav v ameriškem senatu, kjer je Kitajsko označil za "maligno silo" in napovedal, da bo pomagal argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju zmagati na volitvah ter zagotovil "zasluženo pravico" za nekdanjo predsednico Cristo Kirchner. Te izjave so povzročile ogorčenje v argentinskem kongresu in med opozicijo, ki jih označuje za "vmešavanje v suverenost" in "neokolonialne". Guverner Buenos Airesa Axel Kicillof je kritiziral "ponižujočo podreditev" vlade, medtem ko je Cristina Kirchner ZDA svetovala, naj "najprej pospravijo pred svojim pragom" in primerjala Lamelasove komentarje z Monrejevo doktrino. Kitajska ambasada je prav tako kritizirala Lamelasove izjave, češ da "protislovijo demokratičnim vrednotam". V stranki LLA je Karina Milei poudarila pomen zvestobe predsedniku, kar pa je izzvalo odziv tuitera, ki odgovarja Santiagu Caputu, z "Lealtad no es obsecuencia". Trump pa naj bi hkrati povečeval obdavčitve za trgovinske partnerje ZDA.

Argentinski predsednik Javier Milei je v svoji izjavi za javnost za leto 2024 sporočil premoženje v višini 206 milijonov pesov, kar predstavlja 60-odstotno povečanje. Dokument razkriva podrobnosti o njegovih nepremičninah, avtomobilih in dolarskih naložbah. Povečanje premoženja je zabeležila tudi njegova sestra Karina Milei.

Senator José Mayans je izrekel ostre kritike na račun argentinskega predsednika Javierja Mileija, češ da ne verjame v delitev oblasti in da njegovo vladanje "zelo spominja na vladavino de facto". Mayans je predsednika obtožil tudi ponižanja podpredsednice ter kritiziral izjave Petra Lamelasa o državi. Oba članka poudarjata, da predsednik Milei naj ne bi spoštoval načela delitve oblasti, kar senator Mayans ocenjuje kot znak avtoritarnega pristopa.

Gianinna Maradona, hči Diega Armanda Maradone, je na političnem sojenju proti sodnici Julieta Makintach, ki je sodelovala pri snemanju dokumentarnega filma o sodnem postopku v zvezi s smrtjo nogometne zvezde, izjavila, da ji je sodnica "prisegla na svoje otroke", da takšnega avdiovizualnega materiala ni. Izjava je bila podana v okviru preiskave o smrti Diega Maradone in vloge sodnice pri tem.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je predstavil pogoje svoje vlade za prekinitev vojne proti Hamasu v Gazi. Hkrati pa se sooča z naraščajočo mednarodno izolacijo. Javier Milei si prizadeva Netanjahuja razglasiti za častnega prebivalca Argentine, vendar bi izraelskemu premierju ob obisku države grozila aretacija.